Osnove kriptovalut

Kriptovalute

Kaj so?
So digitalno sredstvo in delujejo kot sredstvo za izmenjavo – digitalni denar. Za zavarovanje finančnih transakcij, nadzorom nad ustvarjanjem dodatnih kovancev in preverjanjem prenosa sredstev uporabljajo kriptografijo – znanstveno vedo, ki se ukvarja z odkrivanjem in preučevanjem računalniških algoritmov in protokolov za učinkovito zaščito informacij. Primer: Enigma, šifrirni stroj uporabljen v 2. svetovni vojni.

S pomočjo blockchain tehnologije, kriptovalute za delovanje ne potrebujejo centralnega organa, npr. bank in podobnih finančnih institucij. Sistem deluje peer-to-peer, poganjamo ga uporabniki sami brez posrednikov. Za nemoteno delovanje in pomoč sistemu je potrebno imeti naloženo software opremo – denarnico, ki vse podatke na blockchainu beleži in potrjuje. To omrežje je praktično nemogoče uničiti in nihče ga nima v lasti.

Kriptovalute omogočajo hitra, skoraj takojšnja nakazila z zelo ugodnimi provizijami. Bančni sistemi za nakazila denarja potrebujejo več ur, dni in celo nekaj tednov, provizije pa so visoke. Vaša sredstva lahko zaradi kakršnegakoli suma tudi zamrznejo, za kakršnekoli težave pa velikokrat ne odgovarjajo. Med prazniki in vikendi niso odprte medtem, ko lahko kriptovalute takoj pošljemo kadarkoli in komurkoli. Nad svojim denarjem imamo nadzor zgolj mi in prav to navdušuje tako veliko ljudi.

Glavne kriptovalute

Bitcoin (BTC)
Bitcoin je prva kriptovaluta na svetu. Je najbolj znana in najpopularnejša kriptovaluta. Idejo za le tega – t.i. whitepaper je predstavila oseba pod psevdonimom Satoshi Nakamoto (identiteta te osebe/skupine še danes ostaja uganka), in sicer 31. oktobra 2008, januarja 2009 pa je omrežje zaživelo.

Bitcoin je omrežje, ki temelji na soglasju; omogoča obstoj novega plačilnega sistema in povsem digitalnega denarja. Tehnično gledano je Bitcoin prvo vrstniško (peer-to-peer) decentralizirano razpršeno plačilno omrežje, ki ga poganjajo uporabniki brez centralnega organa ali posrednikov. Bitcoin v ozadju uporablja javno knjigo nakazil, ki se imenuje veriga blokov – blockchain. To knjigo hranijo vsi udeleženci omrežja, vsebuje pa vsa veljavna nakazila, ki so se kdaj zgodila v omrežju. Tako lahko vsak udeleženec omrežja na svojem računalniku preveri veljavnost vseh nakazil. Pristnost nakazil zagotavljajo digitalni podpisi; z njihovo pomočjo lahko kovance na nekem naslovu potroši le lastnik tega naslova.

Novi Bitcoini nastajajo v procesu, ki mu rečemo rudarjenje. V tem procesu računalniki izvajajo računske postopke, s katerimi procesirajo nakazila, varujejo omrežje in skrbijo za soglasje in usklajenost vseh udeležencev sistema –  s tem tekmujejo za nagrado: v zameno za delo prejemajo nove kovance. Tudi sami lahko rudarite, a vam tega ne priporočamo saj je oprema in poraba elektrike zelo draga.

Čeprav Bitcoin uradno ni priznana valuta ga lahko uporabljamo kot plačilno sredstvo; vsako leto ga sprejema vedno več trgovin. Prav Ljubljanski BTC ga bo kmalu sprejemal povsod, trenutno so v fazi testiranja. Posebnost Bitcoina je, da ima omejeno število kovancev v obtoku. Teh bo do leta 2140 samo 21 milijonov, že zdaj pa je nekaj milijonov za vedno izgubljenih. Medtem, ko banke denar lahko neprestanoma tiskajo in povzročajo inflacijo je Bitcoin podobno kot zlato in ostale žlahtne kovine omejen.

Povzemimo na kratko: Bitcoin nam ponuja svobodo plačevanja, nizke provizije, preglednost in nadzor nad lastnimi sredstvi. Nastaja z rudarjenjem in ima omejeno zalogo.


Ethereum (ETH)

Je decentralizirana platforma, ki izvaja pametne pogodbe: aplikacije, ki delujejo točno tako natančno, kot so programirane, brez možnosti izpada, cenzure, goljufij ali posredovanja tretjih oseb. Vse aplikacije so torej lahko razvite na eni platformi, kar razvijalcem olajša delo. Programerji so pred Ethereum-om imeli dilemo ali naj razširijo funkcionalnost Bitcoina, kar je zelo zahtevno in časovno predolgo početje, ali pa razvijejo nekaj novega, z novo verigo podatkovnih blokov. Prav to je uspelo Vitaliku Buterinu 30. julija 2015.

Ethereum nudi tako imenovano Ethereum Virtual Machine, ki lahko poganja katerikoli računalniški program, napisan v katerem koli računalniškem jeziku, osnovna veriga podatkovnih blokov pa se pri tem ne spreminja.
S tem povezan pa je še en ključni pojem, imenovan smart contracts oz. pametne pogodbe. Te so računalniški programi, ki v teoriji omogočajo izmenjavo denarja, vsebin, zemljišč, delnic. Programi vsebujejo točno določene pogoje; ko so izpolnjeni, se bo pogodba sklenila.
Primer: Računalniški program za pametno pogodbo bi se lahko glasil: če ima račun A 100 enot valute in če je danes 13. Oktober, potem na račun B nakaži 1000 enot valute. V nasprotnem primeru ne naredi ničesar. Vse brez vmešavanja tretjih oseb, brez posrednikov, avtomatsko in takoj.

Ether je kriptovaluta, katero lahko uporabniki rudarijo, plačujejo storitve na Ethereum omrežju ali pa z njo trgujejo. Zaradi možnosti hitrega in preprostega ustvarjanja žetonov (Imenujejo se ERC 20 žetoni) je Ether zelo popularna platforma za ICO – Initial Coin Offerings oziroma zbiranje sredstev za start-up podjetja. V zameno za Ether, podjetje investitorjem ponudi svoje žetone, ki jih ustvari na Ethereum blockchainu.

Ripple (XRP)

Po tržni kapitalizaciji 3. največja kriptovaluta. XRP je domača in edina valuta omrežja Ripple. Ustvarjena je bila leta 2012, s strani podjetja Ripple. XRP kovanci so trenutno deljeni na 6 decimalnih mest, najmanjša enota pa se imenuje “drop” – 1 milijon “drop-ov” je enako 1 XRP. Na začetku je bilo ustvarjenih 100 milijard kovancev, trenutno pa jih je v obtoku slabih 40 milijard.

V primerjavi z ostalimi kriptovalutami je Ripple eden izmed najhitrejših – plačila se poravnajo v 4 sekundah in dosledno obdeluje 1.500 transakcij na sekundo (Bitcoin jih zgolj 5-7, Ether pa 15), 24 ur; 7 dni v tednu. Trenutna tehnologija je primerljiva z Viso, torej so pripravljeni za množično uporabo. Imajo več kot 5 let izkušenj tako z upravljanjem kot stabilno tehnologijo – pripravljeni za institucionalno in podjetniško uporabo. Trenutno ima podjetje Ripple ogromno partnerjev (preko 100), ki novo tehnologijo ne prestanoma raziskujejo in prilagajo svojim sistemom. Nekateri od teh so: American Express, Santander, UniCredit Group, Deloitte, Royal Bank of Canada, National Bank Australia…

Bankam in ostalim finančnim institucijam ponujajo hiter proces nakazil s pomočjo tehnologije veriženja blokov. Omogočajo preprosta in ne zapletena nakazila v tujino. Banke bodo namesto EUR ali USD pošiljale XRP, in se tako izognile visokim provizijam ter dolgem čakanju. Večina kriptovalut je volatilnih in neprijaznih do večjih institucij, Ripple tehnologija pa omogoča izjemno hiter prenos XRP v ostale valute. Mnogi verjamejo, da je to v nasprotju z načeli kriptovalut; ki so bile prvotno podprte zaradi svoje decentralizirane narave, s povezovanjem z bankami pa to za nekatere pomeni izguba prave identitete oziroma nemoralno dejanje.